V svetu, ki je poln hrupa in nenehnih zunanjih vplivov, nas življenje vabi, da se zavedamo svojih notranjih blokad, pridobljenih travm, prepričanj in vzorcev, ki nas ovirajo pri čutenju in videnju sebe. Pridobljene omejitve vplivajo tako na nas same, kot na naše odnose in nasploh, na življenje.
Lastno celjenje je potovanje, znotraj nas samih. Je proces, ki vključuje tako čustveno kot fizično ozdravljenje, globoko samospoznavanje in ponovno povezovanje s svojo notranjo močjo. Ni enostavno in ni hitrih rešitev, a vsak korak na tej poti nas približa bolj avtentičnemu sebi. Če izhajam iz sebe, mi lastno celjenje pomeni soočanje z najglobljimi ranami, vzorci in preteklimi izkušnjami, ki so me oblikovale. Ni vedno prijetno, saj se odpirajo boleče točke, a hkrati me vse te rane učijo, kako videti sebe in biti s sabo v vsej svoji kompleksnosti. Učijo me, kako pomembno je negovati svojo celost in celiti svojo ločenost.
Lastno celjenje je pot, ki zahteva potrpežljivost, ljubezen do sebe in zavedanje, da je celjenje proces, ne destinacija. Včasih pomeni soočiti se z neprijetnimi resnicami o sebi, a vsaka izkušnja na tej poti je priložnost za rast in preobrazbo. Nedualnost me uči, da ne iščem le odgovorov in rešitev, ampak, da zmorem obstati tudi z vprašanjem, z dvomom, z občutkom nemoči. Da ne iščem le odgovora na vprašanje, kako biti srečna, temveč kako biti celostna in prisotna v odnosu do sebe in trenutkih, ki mi jih življenje ponuja.
Večina duhovnih praks uči, da moramo osvoboditi svoj ego, saj naj bi le takrat dosegli resnično svobodo. Po večletnih notranjih procesih, izkušnjah, učenju in duhovnem celjenju sem vedno bolj prisotna s tem, da prava svoboda ni v eliminaciji ega, temveč v celjenju naše ločenosti, ki je povezana z ranjenim egom. Ta ločenost je povezana z našo celovitostjo in se pogosto korenini v ranjenem egu, ki nas prepričuje, da smo ločeni od vsega, kar nas obdaja, celo od samega sebe.V stanju ločenosti občutimo čustvene in psihološke bolečine, saj si želimo biti sprejeti in ljubljeni, a hkrati verjamemo, da tega nismo vredni, ali pa se preveč identificiramo z našimi omejitvami in ranami.
Pot celjenja in prebujanja pomeni vračanje k večji povezanosti znotraj sebe in z drugimi. Vključuje soočanje s svojimi ranami. Šele, ko celimo svojo notranjo ločenost, smo na poti do resnične svobode.
